Zadnji dodani artikli

Ob razstavi z enakim naslovom, ki jo je pripravil Tolminski muzej, je izšel zbornik, ki se navezuje in z razširjenimi članki dopolnjuje vsebino razstave. Zaobjema sedem avtorskih prispevkov, v katerih je gozd obravnavan z zelo različnih vidikov. Prinaša zgodovinski vpogled v gozdove in poraščenost Zgornjega Posočja v geološki preteklosti, še bolj temeljito pa je obdelana geološka sedanjost, torej doba, v kateri na stanje gozdov v veliki meri vpliva človek. 

O gozdu kot izhodiščnem prostoru za prenekatero človeško dejavnost razpravljajo strokovnjaki, ki gozdove v Zgornjem Posočju dobro poznajo, saj so poklicno povezani z njimi. Kako je človek z gozdom tekom stoletij gospodaril, kaj vse uporabnega je v njem našel, kako mu je s svojim pohlepom pogosto škodoval in kako se je njegov odnos do gozda v zadnjem času spremenil, vse to so teme, ki jih zbornik obravnava. Besedila dopolnjuje bogata slikovna oprema.

Avtorica razstave: Karla Kofol

Avtorji prispevkov v zborniku: Maja Andrič, Nina Caf, Ljubo Čibej, Igor Dakskobler, Karla Kofol, Edo Kozorog, Maks Merela, Janez Pagon, Peter Razpet

Oblikovanje razstave in kataloga: Vesna Vidmar

Izdal in založil: Tolminski muzej, 2025

191 barvnih strani
Jezik: slovenski, s povzetki v angleškem jeziku

Da je kamen na Trnovski in zlasti Banjški planoti doma, ne gre dvomiti, saj ga je videti povsod, komaj pokritega s pičlo plastjo ruše ali kar golega. Da so na tem delu slovenske zemlje še do nedavna živeli mojstri obdelovanja kamna, pa marsikdo ne ve. Zato je knjiga Božidarja Premrla, ki se že dobršen del življenja posveča proučevanju kamna, kamnarstva in kamnoseštva, dobrodošel doprinos k spoznavanju te dejavnosti in nenazadnje tudi kraške pokrajine, ukleščene med doline rek Vipave, Soče in Idrijce.

Avtor v prvem delu knjige predstavi Trnovsko in Banjško planoto s poudarkom na geoloških značilnostih, ki so pravzaprav osnovni pogoj za razvoj obravnavane dejavnosti. Kje se najde kamen, ki "se pusti" klesati, ki je tako mehek, da ga je mogoče oblikovati, in obenem tako trd in kompakten, da zdrži udarce kamnoseških "špic", so stari mojstri kamna dobro vedeli. Kamnolome za lokalne potrebe so imele skoraj vse vasi na planoti. Mojstrov kamnarjev in "špičkov" ter zidarjev, ki so znali iz kamna napraviti uporabne predmete, je bilo manj, a njihovo delo marsikje še danes krasi domove, pokopališča in obpotna znamenja. Čeprav veljajo izdelki iz kamna za najbolj trajne, zob časa tudi njim ne prizanaša. Žal vrednosti teh izdelkov marsikdaj ne znamo ustrezno ceniti in jih, v želji po novem, odstranjujemo in nadomeščamo z brezdušnimi betonskimi zidovi.

Pričujoča knjiga je nekakšen zbir ohranjenih kamnoseških mojstrovin na obravnavanem območju. Verjetno prvič pa so na enem mestu zbrana tudi imena njihovih avtorjev, torej kamnosekov in zidarjev, ki so vsak po svoje ustvarjali in zaljšali tako domove kot posebne prostore tamkajšnjih prebivalcev.

Knjigo dopolnjujejo bogato slikovno gradivo, slovar narečnih in žargonskih besed ter razlaga strokovnih izrazov, ki se pojavljajo v besedilu.

Izdajatelj: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU

259 barvnih strani, trda vezava

Jezik: slovenski

Katalog spremlja istoimensko arheološko razstavo, ki jo je v letu 2024 v svojih prostorih postavil Tolminski muzej. Gre za predstavitev izjemnega arheološkega najdišča Berjač pri Podbeli, ki je prvo s sodobno arheološko metodo raziskano najdišče v Breginjskem kotu. Kmalu po najdbi prvih arheoloških predmetov so namreč stekle obsežne raziskave, ki so zagrizle v kompleksnost problematike pogrebnih obredij in kultov železnodobnih prebivalcev.

Ključ za poimenovanje razstave in razstavnega kataloga je dalo ledinsko ime Berjač (z različicama Borjač in Brjač), kar v zahodnoslovenskih narečjih pomeni dvorišče. Gre torej za poskus predstavitve in interpretacije tega, kar se je na tem "dvorišču" dogajalo pred več kot dvema tisočletjema, v času starejše in mlajše železne dobe. Najdbe z Berjača napeljujejo k razlagi, da je bilo morda tu kultno mesto za prebivalce bližnjega naselja, kjer so pokopali zgolj izbrane posameznike s posebnim, morda svečeniškim ali voditeljskim družbenim statusom.

Poleg prispevkov, v katerih avtorji najdišče in najdbe ustrezno umestijo v čas in prostor, katalog prinaša še izvrstne fotografije predmetov, izkopanih med raziskavami. Izjemnost predmetov iz grobov na Berjaču se je pokazala šele po zahtevnem konservatorsko-restavratorskem delu, ki je deloma tudi predstavljeno v katalogu.

Avtorji razstave so Tomaž Fabec, Boštjan Laharnar, Miha Mlinar in Tina Nanut, pri spremnem katalogu pa so poleg omenjenih kot avtorji sodelovali še Dragan Božič, Matjaž Bizjak in Tamara Leskovar.

Urednik kataloga: Miha Mlinar
Izdal in založil: Tolminski muzej, 2024

Jezik: slovenski
68 barvnih strani